Stolp na vzpetini na Griškem polju nad Dolenjo vasjo v občini Divača so začeli graditi avgusta 2010, po dveh mesecih pa gradbišče zapustili, ker je ministrstvo za okolje in prostor po anonimnem pismu razveljavilo gradbeno dovoljenje. Investitor do takrat namreč ni pridobil soglasja vseh 61 članov agrarne skupnosti.

"Gradnjo bomo nadaljevali konec zime, verjetno marca, ker tehnologija ne dovoljuje posegov, ko je več kot pet stopinj pod ničlo. Ko bomo imeli postavljene žerjave in bomo lahko začeli graditi, bo vetrnica postavljena v štirinajstih dneh. Potem so na vrsti še tehnični pregled in drugi obvezni postopki, ki bodo začetek obratovanja prestavili še za dodaten mesec," je povedal lastnik in direktor družbe Alpe Adria energija Anton Korošec.

Betonski stolp bo visok 97 metrov, na vrhu pa bodo trije 35 metrov dolgi kraki vetrnice. Aprila naj bi v 20-kilovoltno omrežje že poslali prvo električno energijo. Vetrnica bo obratovala poskusno, njena moč bo 2300 megavatov. "Tiste vetrnice, ki jih bomo postavljali pozneje, bodo malo večje, imele bodo moč 3000 megavatov vsaka. Po občinskem načrtu naj bi jih postavili okrog 20. Ta načrt pa bo treba spremeniti, ker je skupna moč večja kot 10 megavatov. Ko smo pred desetimi leti delali projekt, smo imeli pač drugačna izhodišča. Tedaj smo delali na občinski ravni, zdaj pa moramo preiti na državno," je dodal Korošec, ki je konec lanskega leta na sežanski upravni enoti dvignil že tretje gradbeno dovoljenje.

Investitor se je že pred dobrim desetletjem o gradnji vetrnic sporazumel s člani Agrarne skupnosti Dolenja vas, občina Divača pa je leta 2001 v prostorskem načrtu 380 hektarjev veliko kmetijsko zemljišče namenila za gradnjo vetrne elektrarne. "Člani agrarne skupnosti podpiramo gradnjo. Zavedamo se, da bo med gradnjo nekaj težav, potem pa naj bi se naše živali normalno pasle na tem območju. Od elektrarne bomo imeli korist tudi mi, saj bomo dobili odškodnino, obenem pa bomo prispevali k proizvodnji ene najbolj čistih energij. Odškodnino oziroma najemnino bomo dobili šele takrat, ko bo elektrarna začela proizvajati električno energijo," je povedal rejec drobnice Evgen Gerželj in dodal, da je območje, kjer bo zrasla vetrna elektrarna, primerno le za pašo, ki pa je vetrnice ne bodo motile. Na Griškem polju je sicer osem rejcev, ki na tem območju pasejo 600 ovac, 20 konjev in 40 glav goveje živine.

Energija za 1100 gospodinjstev

Vetrna elektrarna bo na leto proizvedla 4,5 milijona kilovatnih ur električne energije iz obnovljivih virov. Proizvodnja odgovarja letni porabi električne energije za 1100 gospodinjstev. Če bi to energijo hoteli proizvesti iz nafte, bi za to potrebovali 1,1 milijona litrov nafte.

Škoda zaradi prekinitve gradnje

Po besedah Antona Korošca imajo zaradi prekinitve gradnje veliko škodo. Ocenjujejo jo na okoli 400.000 evrov direktne škode, zaradi izpada, ker elektrarna ne obratuje, pa v poldrugem letu še 600.000 evrov. Investitor je na upravno sodišče vložil tožbo, od izida le-te pa je odvisno, ali bo družba za odškodnino tožila državo Slovenijo. Če bo tudi tu rezultat negativen, potem napovedujejo tožbo na evropskem sodišču.