Vetrne elektrarne so ena izmed najbolj učinkovitih energetskih tehnologij, Slovenci pa imamo do njih nekakšen odpor. Celovška družba Alpswind je ne le avstrijsko, temveč tudi slovensko javnost presenetila z načrtom za gradnjo energetskega parka na Peci, kjer naj bi, če bo dobila dovoljenje, postavila šest vetrnic za proizvodnjo električne energije. Nad projektom, ki bo sicer še moral skozi zelo strogo avstrijsko naravovarstveno presojo, so Podjuni glavnem navdušeni, na slovenski strani Pece in v Mežiški dolini pa ne. Šest vetrnih turbin bi lahko na gori kralja Matjaža na leto proizvedlo toliko električne energije, da bi z njo lahko preskrbeli 13.000 hiš v Podjuni, piše današnje Delo.
Župana Pliberka Štefan Visotschnig, ki ocenjuje, da več kot dve tretjini tamkajšnjih prebivalcev omenjeni projetk podpirata pravi, da bi energetski park na avstrijski strani Pece stal 26 približno milijonov evrov. Gre za zaseben projekt, pri katerem dežela Koroška in mestna občina Pliberk neposredno ne sodelujeta.
Po nekaterih informacijah iz Avstrije naj bi ena ali dve vetrni elektrarni stali tudi na slovenski strani Pece, v Pliberku pa so to možnost odločno zanikajo. Na Peci naj bi bilo šest vetrnih turbin, eno pa bi postavili na zadnji postaji gondole, da bi si jo lahko ogledovali tudi turisti. Druge bi bile višje na gori.
Župan Črne Janez Švab je o projektu na Peci pravi, da goro že skeli ena velika ekološka rana, to je smučišče, zato težko najde dobre lastnosti tega projekta - razen seveda ekonomskega učinka, kratkotrajne atrakcije in morebitne vgradnje tudi nekaterih naših materialov.
Mežiški župan Dušan Krebel zastopa stališče, da bi se morali Slovenija in Avstrija dogovoriti za morebitne posege v naravo na območjih, kakršno je med državi razdeljena Peca.
V času informacijsko-tehnološko napredne družbe je ogromna poraba papirja – po ocenah proizvajalca tiskalnikov HP so z njihovimi tiskalniki v letu 2007 natisnili okoli 53 bilijonov strani – nesmiselna. Alternative klasičnemu papirju, ki jih vlade v želji po "ozelenitvi" neprestano omenjajo, obstajajo že več desetletji: Računalnik, elektronski dokumenti, elektronski papirji, e-bralniki in namesto obsežnih arhivov v zadnjem času vse bolj popularno računalništvo v oblaku. Skratka moderna tehnologija, ki jo generacije, ki počasi prevzemajo uzdo vodenja od starejših generacij, pravzaprav poznajo od rojstva, še ni uspela prodreti skozi papirnato birokracijo, ki bi kup arhiviranih dokumentov lahko strnila v mapo na namizju.
Komentarji