Ljubljana - Poplave, ki so prestolnico prizadele lani septembra, predstavljajo eno največjih naravnih nesreč, ki so se v Ljubljani zgodile v zadnjem času. Zato je Mestna občina Ljubljana po poplavah za svoje občanke in občane namenila skoraj 680.000 evrov za takojšnjo odpravo škode in pomoč neposredno oškodovanim ter nadaljnjih 712.000 tisoč evrov finančnih sredstev, ki jih bodo upravičenci lahko uporabili za povrnitev na premičnem premoženju, kamor sodijo pohištvo, gospodinjski stroji in aparati ter ogrevalna telesa.
Med majem in koncem julija je ustrezno izpolnjene vloge za pridobitev finančne pomoči oddalo 621 posameznikov od vsega skupaj 860 upravičencev. Vsako gospodinjstvo je tako prejelo od 250 do največ 5000 evrov, odvisno od višine gmotne škode.
Ob tem je potekal tudi postopek zbiranja podatkov o lastnikih stanovanj v poškodovanih oziroma poplavljenih večstanovanjskih objektih. Sredstva v višini skoraj 80.000 evrov so bila poimensko in za naslov lastnika stanovanja nakazana v rezervni sklad posamezne večstanovanjske stavbe. Denarna pomoč je namenjena odpravi škode, ki je zaradi poplav v teh objektih nastala predvsem v kleteh in skupnih prostorih. Prav tako je bila potrebna obnove poškodovana občinska javna infrastruktura, za kar so na občini namenili skoraj dva milijona evrov. Najbolj so bile prizadete ceste, večje obnove pa so bili potrebni tudi dve enoti vrtca Viški gaj ter ljubljansko vodovodno omrežje.
Da bi bile posledice poplav v prihodnje manjše, so na ljubljanski občini očistili tudi nekatere obcestne jarke, cestne prepuste, obrezali veje in grmičevje ter deponirali odpadni material na poplavno ogroženih območjih mesta.
V času informacijsko-tehnološko napredne družbe je ogromna poraba papirja – po ocenah proizvajalca tiskalnikov HP so z njihovimi tiskalniki v letu 2007 natisnili okoli 53 bilijonov strani – nesmiselna. Alternative klasičnemu papirju, ki jih vlade v želji po "ozelenitvi" neprestano omenjajo, obstajajo že več desetletji: Računalnik, elektronski dokumenti, elektronski papirji, e-bralniki in namesto obsežnih arhivov v zadnjem času vse bolj popularno računalništvo v oblaku. Skratka moderna tehnologija, ki jo generacije, ki počasi prevzemajo uzdo vodenja od starejših generacij, pravzaprav poznajo od rojstva, še ni uspela prodreti skozi papirnato birokracijo, ki bi kup arhiviranih dokumentov lahko strnila v mapo na namizju.
Komentarji