V zadnjem času se je predvsem v nekaterih državah EU (Nemčija, Danska, Španija) zelo povečalo število na novo postavljenih vetrnih elektrarn. Vetrnice za proizvodnjo električne energije postavljajo tudi na človeku neprijaznih območjih, ki pa so za te namene optimalna. Denimo Severno morje in visokogorja.

Gre za pretvarjanje različnih vrst energije

Osnovni princip delovanja je ta, da vetrne turbine pretvarjajo kinetično energijo vetra v mehansko, to pa potem s pomočjo generatorja v električno. Ta električna energija je enosmerna, kar omogoča manjšim uporabnikom denimo ogrevanje vode. S pomočjo pretvornikov pa se enosmerna energija pretvori v izmenično 220 V, ki jo je tako kot druge doma proizvedene vrste energije mogoče porabiti ali pa prek posrednikov prodati v omrežje.

Danes je v Sloveniji več tako imenovanih energetskih farm za pridobivanje elektrike s pomočjo vetra. Takšna energija je seveda popolnoma naravna in naj bi bila okolju neškodljiva, vendar strokovnjaki opozarjajo, da takšni kompleksi škodujejo pticam. Zato bodo morali izdelavo vetrnic nekoliko modificirati.

Leta 1998 je podjetje Elektro Ljubljana skupaj z Elektrom Gorenjska in Zavarovalnico Triglav financiralo postavitev prve vetrne elektrarne na Kredarici. 2,5 kW vetrnico so postavili kot pilotni projekt. Po daljšem iskanju po različnih državah so šele na Škotskem našli ustrezno vetrnico, ki je bila primerna za visokogorje in tako izjemne vremenske razmere. Vetrovi lahko dosežejo hitrost tudi do 200 km/h; sunki vetra so ekstremno močni, nabira se ivje, led in sneg.

Za vetrno elektrarno so se odločili iz preprostega razloga, saj so na Kredarici idealne vetrovne razmere. Skupaj s sončnimi celicami, ki so postavljene na strehi, naj bi vetrnica kočo oskrbovala s čisto energijo in tako zmanjšala uporabo hrupnega naftnega agregata, ki v občutljivem okolju visokogorskega krasa povzroči veliko škode. Izkazalo se je, da se vetrnica kot proizvajalka električne energije odlično dopolnjuje s sončnimi celicami. Predvsem ponoči, ko ni sonca, je veter tisti, ki polni baterije. Nekaj let pozneje so prvotno napravo nadomestili z močnejšo 5,5 kW vetrnico.

Energije polna prihodnost je na dosegu

Medtem ko naftne družbe vrtajo na odročnih krajih in vedno globlje v lovu na nafto, je čas, da vetrnice postavimo tja, kjer piha stalen in močan veter. Deset kilometrov visoko so vetrovi močnejši in pihajo skoraj neprekinjeno ter skrivajo v sebi stokrat več energije kot vetrovi pri tleh. Današnja najvišja vetrnica na svetu je visoka samo 200 metrov, zato višinskih vetrov ne more izkoriščati.

Izračuni kažejo, da bi samo odstotek energije višinskih vetrov zadostoval za pokritje potreb celotnega planeta. Znanstveniki po vsem svetu pospešeno iščejo rešitve, ki bi izkoriščanje vetrov na velikih višinah omogočale tudi v praksi. Vse kaže, da se bo človeštvo že v bližnji prihodnosti pri iskanju novih virov energije oziralo predvsem proti nebu.