Inuiti že stoletja živijo od lova in nabiralništva, a njihova kultura in zgodovina sta zaradi globalnega segrevanja vedno bolj ogrožena.Živijo od lova na morske sesalce in vztrajajo pri uporabi tradicionalnih metod lova – s slednimi psi in kajaki. Led se tanjša in njihove lovske odprave so vedno bolj nevarne.

Injihov jezik se imenuje Inuktu in šenikoli ni bil popolnoma evidentiran. Dr. Pax Leonard se je sicer naučil osnov jezika, a bo ob prihodu svoje gostitelje pozdravil po dansko, nato pa bi se rad čim prej tekoče govoriti Inuktu, ki ga danes govori samo še 1000 ljudi. Le tako bo lahko bo zapisal in zabeležil vse njihove zgodbe in pesmi.

Zapisane zgodbe bo podaril plemenu in tako poskrbel, da jih bodo prebirale tudi nove generacije in ne bodo nikoli utonile v pozabo. Če bo izumrl jezik, bosta izumrli tudi njihova zgodovina in identiteta.

Znanstvenik se potovanja zelo veseli, zaveda pa se, da bo naporno. Predvsem bo moral spremeniti svoje prehranjevalne navade. Veliko bo maščob in zelo malo sadja in zelenjave. Manjko vitaminov bo nadomeščal s prehranskimi dopolnili. Živel bo v hiši vaškega duhovnika, kjer elektrika sicer je, tekoče vode pa ni. Preprost obred tuširanja bo tako postal večurno opravilo, saj bo moral stopiti velike količine vode, da se bo lahko umil.

Pol leta bo preživel v temi, kajti na skrajnem severu sonce zaide 28. oktobra in ne vzide do 4. marca, povprečna zimska temperatura pa je okrog minus 25 stopinj.

Dokelr Inuitov (po njihovo Velike ljudi) ni leta 1818 odkril škotski raziskovalec Sir John Ross, so bili prepričani, da so edini prebivalci sveta.