"Ali ima kdo kakšne rezervne rokavice?" so nekateri spraševali neznane ljudi okrog sebe. "Ja, seveda, jaz sem prinesel več parov, za vsak primer," pa so se ti odzivali.

"Kaj bi naredil človeku, ki je to pripeljal sem ob Savo," se je zgražal Nejc Visočnik, ko je iz kupa, prekritega z zemljo, vlekel trakove raznobarvnega blaga. "Temu kar ni konca," se je pridružila kolegica ob njem. "Spomnim se - ko sem bil mlajši, je bilo nabrežje veliko čistejše, kasneje pa so začela rasti divja odlagališča. Danes je super dan, saj jih lahko vsaj nekaj pomagam sčistiti," je pripovedoval Jan Dobnikar. Ko je skupina desetih ljudi tako pobirala brezvestno odvržene trakove s tal in jih basala v smetarske vreče, so naleteli na prepreko, opeke in zidake. "Nič hudega, nekaj metrov naprej po potki sem videl bagrista, grem ponj," se je odločil tretji. In bagrist je prišel. Bil je bližnji stanovalec, ki se je tako kot vsi ostali prostovoljno pridružil akciji in seveda je bil takoj pripravljen pomagati. Z bagrom je odmaknil zidake in razkril nove plasti trakov, skupina ljudi pa se je kot mravlje zagnala v odkopano luknjo in trakove pospravila v vreče. Polne vreče so vestno zložili ob pot, tam pa so jih pobirali vozniki na štirikolesnikih s prikolicami in jih odvažali. Videti je bilo, da v akciji sodelujejo le mladi, starejših je bilo med vsemi le za dober ducat.

Čeprav je bilo napovedano, da se bo akcija zaključila šele ob dveh popoldne, so prostovoljci nabrežja Save pospravili že debelo uro prej in se napotili do kopališča Lagune, kjer je že dišalo po čevapčičih in pečenih klobasah, ki so jih pripravili koordinatorji.

Zaključek je več kot uspešen, v Novih Jaršah so denimo zbrali 180 vreč smeti, na Ježici celo več kot 200, kar pomeni, da je vsak prostovoljec napolnil približno tri vreče smeti, je ocenil koordinator in predstavnik sponzorja na tej točki Peter Groznik.

Osem Novakovih otrok za čisto okolje

Prebačevo je manjša vas v okolici Kranja, a to seveda ni bila ovira za mlade in stare, ki so svoje okolje skušali očistiti smeti. Pri tem je sodelovala tudi ena najštevilnejših gorenjskih družin: "Osem otrok je pri hiši, vsi pomagajo. Najmlajši sicer še ne zmore veliko, a hoče biti zraven!" je dejal Janez Novak in s traktorjem pripeljal novo "pošiljko" smeti, ki jih ljudje odlagajo v okolici vasi.

Tak utrip je bilo mogoče zaslediti povsod, posebno so z množičnostjo izstopali v Cerkljah pod Krvavcem. Tudi naši bralci so se odzvali pozivu k čiščenju gozdov med Kranjem in Medvodami: "Vsaka pot v gozd vodi do divjega odlagališča. Vesel sem odziva, več kot 150 ljudi je prišlo pomagat, dela je res ogromno," je dejal Anton Pugelj, dnevnikovec Robert Zevnik pa je potrdil, da je bil odziv dober - Dnevnikove majice za udeležence so hitro pošle: "Tudi zaposleni in bralci so pokazali, da jim za okolje res ni vseeno!" je dejal naš sodelavec. Na najlepši način (polna vreča smeti) pa je to potrdila tudi šestletna Sara Osojnik, ki je z mamico Rado in očijem Markom sodelovala pri čiščenju resnično umazanih gozdov ob stari cesti med Kranjem in Ljubljano: "Tudi tole sva našli..." je pokazala na staro pnevmatiko. Člani Gozdarskega društva Kranj so ob našem obisku med zasluženo malico kazali na jamo, polno odpadkov, ki jih je tja odpeljal nekdo, ki se ukvarja z električarstvom. "Ogromno je vseh mogočih odpadkov, deset članov našega društva ima samo na enem mestu zelo veliko dela," je dejal Matjaž Guček.

Čistili so tudi ribiči

Zgodaj, kar kmalu po sedmi uri, so se ribiči koroške ribiške družine porazgubili na obrežjih treh najpomembnejših rek - Drave, Mislinje in Meže. Če bi hoteli očistiti vsa rečna obrežja, ki jih je skupaj skoraj 500 kilometrov, bi potrebovali ne le več drugih prostovoljcev v skupinah, ampak tudi posebno opremo, saj so nekateri deli zlahka dostopni le tistim, ki smetijo, zaradi strmin in težko prehodnega rastja pa nedosegljivi pobiralcem odpadkov.

Po eden ali dva so so se prebijali skozi grmičje, nekateri so bili obuti v ribiške škornje, da so lahko dosegli odpadke na stičišču vode in kopnega. Delu so se posvečali tako vživeto in predano, da sprva niso niti govorili med sabo. Prve vreče odpadkov so bile polne, še preden so se ob uradno določeni uri, ob devetih zjutraj, začeli zbirati drugi prostovoljci. Ob tem se je tudi že videlo, da bodo leve obale rek uspeli očistiti, desnih pa nikakor ne vseh. "V naslednjih dneh se bodo hitro pojavili taki, ki morda niso mignili s prstom in bodo kritizirali, da nismo nič naredili," je rekel tajnik ribiške družine Robert Preglau. Njegov oče Mirko Preglau, ki je ribič že kakih 45 let in dolgoleten gospodar ribiške družine, je povedal, da se je akcije udeležilo okoli 300 ribičev. "Mi čistimo vsako leto, če ne bi, bi bilo odpadkov na rečnih obalah toliko, da bi se ljudje stran obračali. Žalostno je, da ljudje odmetavajo odpadke na obrežja in v reke, kot da se hočejo držati reka iz pamtiveka - češ, kar ni za v hišo, je za v reko, ker voda vse odnese," je dejal Mirko Preglau. Ribič srednjih let na obrežju Meže je dopolnil: "Starega kresa (narečna beseda, sopomenka za človeka, ki mu je težko kaj dopovedati, op. p.) ne moreš kaj novega naučiti, on ima svoje navade, lepe ali pa grde, pri otrocih je lažje, njih bi morali že v vrtcih vzgajati."

Zgoraj blizu elektrarne sta v starem čolnu, ki je puščal vodo, kopičila odpadke stara ribiška mačka Martin Strmšek in Miha Jazbec. Toliko sta jih nabrala, da je Martina skrbelo, če bo čoln zdržal tovor, ko sta morala zapluti na drugo stran Drave. Prostodušno sta povedala, da nekaj odpadkov za seboj pustijo tudi ribiči. Gotovo pa niso vrgli v Dravo pisanega dežnika in poročnega šopka, s katerim je Miha hudomušno pomahal, preden ga je vrgel v črno vrečo. Pozneje, ko so si že malo oddahnili pri ribiškem domu, pa je prišla na vrsto še debata o tem, koliko orožja in tankov je v Dravi pod starim mostom.

Odpadke pred čistilci skrili pod preprogo iz zemlje

V sončnem sobotnem dopoldnevu je bilo na nogah tudi več tisoč Posavcev. "Bila sem naravnost ganjena, ko smo med vožnjo iz Kapel proti brežiški Vrbini vsepovsod ob cestah ter na travnikih in poljih videvali ljudi z vrečami v rokah, ki so vneto iskali in pobirali odpadke," nam je povedala Tina Ogorevc Pavlin, udeleženka čistilne akcije v Vrbini, kjer smo bili dejavno navzoči tudi mi. Obenem je bila zelo razočarana nad početjem neznancev; po sledeh sodeč ne gre za posameznike, temveč najverjetneje kar za kakšno podjetje, ki je nekaj dni pred napovedano čistilno akcijo večje črno odlagališče, polno gradbenih odpadkov, plastičnega stavbnega pohištva in še česa, v bližini enega od vrbinskih jezer z buldožerjem preprosto prekrilo z debelo plastjo zemlje in na tak način skušalo zakriti sledi svojega nečednega početja.

"Takšnim bi okoljski inšpektorji vsekakor morali stopiti na prste," je prepričan koordinator sobotne akcije v Vrbini ter član in ustanovitelj ekološkega društva Vodni svet Jani Tiller iz Brežic. Nastanek omenjenega črnega odlagališča je, še preden je izginilo pod plastjo zemlje, osebno prijavil pristojni inšpekcijski službi v Novem mestu, vendar se ti, kot pravi, niso odzvali. Kot je dejal, so ribiči tam večkrat opazili tovornjake, ki kar v naravo odložijo odpadke in odpeljejo.

Kakšnih 40 hektarjev obsegajoče območje okoli vrbinskih jezerc je čistilo 55 ljudi, večinoma mladih, akcija pa je zaradi posameznikov iz daljne Dominikanske republike in sosednje Hrvaške dobila tudi mednarodni pridih. "Za akcijo sem slišala med svojim obisku pri slovenskih prijateljih v Brežicah in se brez razmisleka odločila, da bom tudi sama sodelovala. Prepričana sem, da bi podobno zadevo moralo organizirati čim več držav, vključno z mojo Hrvaško," nam je zaupala Tajana Radulović, študentka prava iz Pulja.