Celje - Društvo Focus je danes nadaljevalo z mobilizacijo za javni potniški promet (JPP) v Celju. „Odločevalci“ - ponudniki javnih prevozov, strokovna in civilna javnost so na današnji okrogli mizi izpostavili glavne izzive in iskali skupne rešitve za javni promet v Savinjski regiji.
V okviru okrogle mize javni potniški promet v Savinjski regiji - priložnosti in izzivi so odločevalci na lokalnem in nacionalnem nivoju, ponudniki javnih prevozov ter strokovna in civilna javnost odprli glavne probleme javnega prometa v tem delu Slovenije.
Poudarili so tudi pomembnost medsebojnega sodelovanja in prišlji do zaključka, da je za boljši JPP nujno povečanje frekvenc prevozov in boljše usklajevanje voznih redov (predvsem med posameznimi avtobusnimi prevozniki in Slovenskimi železnicami) ter nižje cene vozovnic. „Obenem bi bila potrebna tudi uvedba manj priljubljenih ukrepov, ki bi zmanjšali privlačnost uporabe osebnega avtomobila,“ je povedala Cvetka Draksler s prometnega ministrstva.
Čeprav je Celje tretje največje slovensko mesto, mestnega potniškega prometa še nima. Mestna občina Celje uvedbo le-tega načrtuje za naslednje leto, ko bodo sprejeli občinski trajnostno-mobilnostni načrt. Število potnikov na avtobusih iz leta v leto pada (za okoli 3 odstotke letno), po drugi strani pa je celjska železniška postaja ena najbolj frekventnih v Sloveniji. „Rešitev za JPP vidimo v večjih frekvencah in nižjih cenah vozovnic, vendar bremena teh ugodnosti ne bi mogli prevzeti samo ponudniki prevozov, temveč bi k temu morali pristopiti različni akterji,“ izpostavljata Tine Tevž iz Koraturja in Boštjan Čokl iz Izletnika Celje. „Prometna politika mora bistveno več pozornosti in sredstev usmeriti v izboljšanje javnega prevoza, saj je dobro delujoč javni prevoz temelj družbene povezanosti in vključenosti v gospodarske dejavnosti,“ pa je še dodala še Marjeta Benčina iz društva Focus.
V času informacijsko-tehnološko napredne družbe je ogromna poraba papirja – po ocenah proizvajalca tiskalnikov HP so z njihovimi tiskalniki v letu 2007 natisnili okoli 53 bilijonov strani – nesmiselna. Alternative klasičnemu papirju, ki jih vlade v želji po "ozelenitvi" neprestano omenjajo, obstajajo že več desetletji: Računalnik, elektronski dokumenti, elektronski papirji, e-bralniki in namesto obsežnih arhivov v zadnjem času vse bolj popularno računalništvo v oblaku. Skratka moderna tehnologija, ki jo generacije, ki počasi prevzemajo uzdo vodenja od starejših generacij, pravzaprav poznajo od rojstva, še ni uspela prodreti skozi papirnato birokracijo, ki bi kup arhiviranih dokumentov lahko strnila v mapo na namizju.
Komentarji