Idrija - Letošnjega avgusta so prebivalci doline Zala med Godovičem in Idrijo čez noč ostali brez javnega prevoza. Direkcija RS za ceste jim je namreč ukinila štiri avtobusna postajališča, ki niso izpolnjevala minimalnih varnostnih kriterijev, vse dotlej pa so jih domačini uporabljali več kot osemdeset let. Jeznim domačinom, ki so napovedovali celo zaporo ceste, je generalni direktor direktorata za promet Bojan Žlender kmalu zatem obljubil, da je mogoče težavo rešiti v treh mesecih. A tudi danes zjutraj so starši dijakov iz doline tako kot vsak dan tega šolskega leta svoje otroke v šolo odpeljali sami. Tudi starejši in bolni ostajajo odvisni od pomoči drugih. Občina Idrija za to krivi direkcijo, na direkciji pa občinsko izmikanje odgovornosti pripisujejo predvolilnemu času.
Na idrijski občini so medtem izdelali dokumentacijo in na direkcijo poslali vlogo za pregled in odobritev izdelanih projektov za ureditev postajališč v Zali. "Glede na to, da nam vse od 4. oktobra 2011 od odgovornih na direkciji ni uspelo dobiti informacije, kakšno dokumentacijo moramo pripraviti in kakšni bodo novi postopki pridobivanja soglasja, upamo, da bo postopek potrditve projektov in pridobitve soglasja krajši, kot je bil za tolminsko občino," pravijo na idrijski občini.
Le malo nižje po cesti proti Tolminu namreč že več kot teden vozišče krasijo talne označbe za urejena avtobusna postajališča. Ravno tako na cestišču, kot bi jih želeli v Zali. Tolmincem so jih lahko zarisali, ker jim jih direkcija prej ni ukinila, na pregled dokumentacije pa naj bi slednji čakali kar dve leti. In medtem ko idrijska občina krivdo prelaga na direkcijo, ji slednja ne ostaja dolžna. "Še isti dan, ko smo prejeli vlogo, smo sklicali komisijski ogled na terenu, ki naj bi bil v petek, 16. decembra. Pobudo za sestavo strokovne komisije je namreč Direkcija RS za ceste posredovala ministrstvu za promet že konec julija, kar priča o tem, da je direkcija ves čas vodila vse aktivnosti za čim hitrejšo rešitev nastale situacije, četudi je občina Idrija vlogo oddala šele pet mesecev pozneje," pravijo na direkciji. Dodajajo še, da je bila občina Idrija pravočasno opozorjena na nujno ureditev postajališč, vendar se je "namesto k iskanju strokovne rešitve raje zatekla k politiki pritiska". Še več: "Za projektne pogoje nikoli ni niti zaprosila, temveč samo čakala na odgovor na vlogo, ki je nikoli ni vložila."
Prebivalci medtem presenetljivo mirno čakajo na rešitev. Najbolj pa jih boli spoznanje, da je direkcija izmed več kot tisoč neprimernih postajališč v vsej Sloveniji ukinila samo njihove štiri. "Počutimo se prikrajšane in drugorazredne državljane. Slovenija še vedno ni enaka za vse," je razočaran domačin Jože Rupnik.
V času informacijsko-tehnološko napredne družbe je ogromna poraba papirja – po ocenah proizvajalca tiskalnikov HP so z njihovimi tiskalniki v letu 2007 natisnili okoli 53 bilijonov strani – nesmiselna. Alternative klasičnemu papirju, ki jih vlade v želji po "ozelenitvi" neprestano omenjajo, obstajajo že več desetletji: Računalnik, elektronski dokumenti, elektronski papirji, e-bralniki in namesto obsežnih arhivov v zadnjem času vse bolj popularno računalništvo v oblaku. Skratka moderna tehnologija, ki jo generacije, ki počasi prevzemajo uzdo vodenja od starejših generacij, pravzaprav poznajo od rojstva, še ni uspela prodreti skozi papirnato birokracijo, ki bi kup arhiviranih dokumentov lahko strnila v mapo na namizju.
Komentarji