Slovenj Gradec - Društvo Focus je svojo Mobilizacijo za javni potniški promet (JPP) včeraj nadaljevalo na Koroškem, kjer so v Slovenj Gradcu na okrogli mizi zbrali glavne akterje JPP tega dela Slovenije.
V društvu ocenjujejo, da Koroška spada med slovenske regije z najbolj razpršeno poselitvijo, zato je problematika JPP še toliko bolj pereča. Po besedah Matjaža Dovečarja iz društva CIPRA, se je Slovenj Gradec v raziskavi o ponudbi trajnostne mobilnosti celo uvrstil na zadnje mesto, predvsem zaradi premajhnega vlaganja in posledično slabe ponudbe storitev JPP.
Trenutno stanje bi lahko izboljšale pogostejše frekvence, nižje cene vozovnic in boljše usklajevanje voznih redov, potrebno pa bi bilo tudi bolj pravično sofinanciranje JPP po regijah. Pot ne bo lahka. Andrej Klemenc iz REC Slovenija namreč ugotavlja, da smo Slovenci po stroških za mobilnost na drugem mestu v Evropi. Pred nami je le Luksemburg. V Sloveniji je veliko različnih spodbud za razpršeno poselitev, kar v kontekstu mobilnosti pomeni dodatno oviro in ujetost v začarani krog.
Na okrogli mizi so spregovorili tudi o tretji razvojni osi. Zaradi pogostih primerjav te regije z Ljubljano Matjaž Berložnik iz občine Prevalje opozarja, da se Koroška z Ljubljano težko primerja: “Korošci si želimo boljših povezav z zahodnim delom države, a če ne bo vzporedne železnice, bomo z avtocesto sem usmerili samo tovorni promet, evropski železniški koridorji pa nas bodo zaobšli.“ Na okroglo mizo so bili sicer povabljeni tudi predstavniki Slovenskih železnic, a se okrogle mize žal niso udeležili.
Omenimo še, da društvo Focus v okviru projekta Mobilizacija za javni potniški promet prek spletnega vprašalnika še vedno zbira pozive glede ureditve JPP v posameznih regijah. Zato pozivajo vse, ki imajo svoje predloge in težave na to temo, da jim jih opišejo. Ob zaključku projekta bodo namreč vse pozive zbrali in posredovali na prometno ministrstvo.
V času informacijsko-tehnološko napredne družbe je ogromna poraba papirja – po ocenah proizvajalca tiskalnikov HP so z njihovimi tiskalniki v letu 2007 natisnili okoli 53 bilijonov strani – nesmiselna. Alternative klasičnemu papirju, ki jih vlade v želji po "ozelenitvi" neprestano omenjajo, obstajajo že več desetletji: Računalnik, elektronski dokumenti, elektronski papirji, e-bralniki in namesto obsežnih arhivov v zadnjem času vse bolj popularno računalništvo v oblaku. Skratka moderna tehnologija, ki jo generacije, ki počasi prevzemajo uzdo vodenja od starejših generacij, pravzaprav poznajo od rojstva, še ni uspela prodreti skozi papirnato birokracijo, ki bi kup arhiviranih dokumentov lahko strnila v mapo na namizju.
Komentarji