Razpisi Eko sklada

Sončna elektrarna: naložba za pokojninsko rento

Razpisi Eko sklada - sreda, 13.10.2010 ob 00:00
Avtor: Peter Mirkovič

V Nemčiji je izkoriščanje vetra in sončne energije »in«. Tudi tam se investitorji v sončne elektrarne, od najmanjših pa do dostojno velikih, sprašujejo, ali se zasebniku postavitev takšne elektrarne izplača. Ali pravilneje povedano: ali lahko s tem podvigom ustvarijo dobiček?

Odgovor je pritrdilen tudi na slovenskih tleh. Ne govorimo o soncu, ki je zastonj, ni od nikogar in ga ne bo zmanjkalo, temveč o elementih naložbe, ki mora ustvariti in zagotavljati tolikšen prihodek, da lahko hkrati razmišljamo o pokojninski renti.

Slovenski ponudniki, med njimi je mariborsko podjetje Prosigma, zagotavljajo, da se
naložba do 36 kW inštalirane moči sončne elektrarne v povprečju povrne v desetih letih. Življenjska doba osnovnih gradnikov sončne elektrarne je 20 let, z 80-odstotno intenzivnostjo pa moduli delujejo še nadaljnjih deset let. Sorazmerno zajetna naložba v postavitev sončne elektrarne se torej povrne in ustvarja dobiček, vendar pa so tu še nefinančne koristi. To so proizvodnja čiste energije, zmanjševanje emisij C02, povečanje vrednosti objekta in ugled v javnosti.

Ekonomika investicije je v tem, da lastnik sončne elektrarne pridobljene elektrike ne potrebuje zase, ampak jo po ločenem števcu oddaja v omrežje. Cena, po kateri jo oddaja, je približno štirikrat višja od tiste, ki jo plačuje kot uporabnik. Razliko v ceni namreč subvencionira država. Vsako proizvedeno kilovatno uro lahko lastnik elektrarne na podlagi pogodbe proda Centru za podpore po zagotovljeni odkupni ceni, ki trenutno pri postavitvi na streho znaša 0,38638 evra za kWh. Lahko pa proizvedeno elektriko proda na trgu in pri tem prejema obratovalno podporo, ki trenutno znaša 0,33938 evra za kWh.

Pogosto vprašanje: kam naj jo postavim? Postavite jo lahko na streho, v streho namesto kritine, na fasado, kot senčilo, kot streho zimskega vrta ali kot samostojen sistem na zemljišču. Površina sončne elektrarne naj sprejme čim več svetlobe, kajti več kot bo svetlobe, več je bo sistem lahko pretvoril v električno energijo. V prvem koraku lahko sami okvirno preverite, kje bi bilo elektrarno smiselno postaviti, tako da poiščete južne lege in ugotovite potencialno senčenje iz okoljskih ovir, kot so drevesa, drogovi, sosednje stavbe, dimniki, zračniki, hribi... Na ravnih strehah je mogoče postaviti ustrezno dvignjeno konstrukcijo. Pri poševnih strehah so najprimernejše tiste s slemenom v smeri vzhod−zahod in z naklonom od 30 do 35 stopinj. Pri drugih legah pa je treba izračunati, kakšen bo odmik od lege za idealno proizvodnjo. Pomagate si lahko tudi tako, da spremljate pot sonca v različnih delih dneva, v pomoč pa so lahko tudi fotografije senc ob različnih urah. To bo pomemben podatek pri oceni dejansko pridobljene energije na vašem objektu. Na zemljišču so pomembni lega, senčenje in tudi status zemljišča − brez težav boste postavili elektrarno na gradbeni parceli, težave s pridobivanjem dovoljenj pa boste imeli na kmetijskih zemljiščih.

Ker pa takšna naložba zahteva razmeroma velik začetni kapital, si zasluži temeljito in skrbno obravnavo, in v nadaljevanju vas seznanjamo z nekaj konkretnimi dejstvi, ki vam bodo v pomoč pri odločanju. Pripravijo simulacijo izbranega sistema, si ogledajo vaš objekt in pomagajo pri pripravi dokumentacije za odobritev nizkoobrestnega kredita Eko sklada.

Ne pozabimo: če se naložba povrne v približno desetletju, začne električni tok, ustvarjen s sončno energijo, že naslednjo sekundo ustvarjati dobiček. Ali, nezanemarljiv dodatek k pokojnini, pokojninsko rento!
 

Komentarji
  • sobota, 17.01.2015 ob 02:18
    QItRSD fdlubeonzrcd, [url=http://roulegwljisn.com/]roulegwljisn[/url], [link=http://iwxdappyzynn.com/]iwxdappyzynn[/link], http://wtmvggxbkfvy.com/
  1. Dodaj komentar